• Majda Papler
     
  • Tone Oman
     
  • Simona Jeglič
     
  • Majda Papler
     
  • Andrej Žemva
     
  • Tatjana Perovšek
     
  • Majda Papler
     
  • Simona Jeglič
     
  • Majda Papler
     
  • Simona Jeglič
     
  • Jožef Trošt
     
  • Majda Papler
     
  • Simona Jeglič
     
  • Majda Papler
     
  • Simona Jeglič
     
  • Majda Papler
     
  • Simona Jeglič
     
  • Andrej Žemva
     
  • Simona Jeglič
     
  • Jožef Trošt
     
  • Simona Jeglič
     
  • Simona Jeglič
     
  • Majda Papler
     
  • Tatjana Perovšek
     
  • Irena Jerovšek
     
  • Majda Papler
     
  • Simona Jeglič
     
  • Jožef Trošt
     
  • Simona Jeglič
     
  • Andrej Žemva
     

Po poti preddvorskih štorkelj

Na lepo sončno soboto, zadnjo v mesecu aprilu smo se odpravili v Preddvor po tematski poti »Skrivnost preddvorskih štorkelj«. Želeli smo se prepričati ali so štorklje res v Preddvoru, kot je pisalo na vabilu za izlet. Slišali smo namreč, da jih je največ v Prekmurju sedaj pa naj bi bile tudi na Gorenjskem? Čudno mar ne?

Zato se je pisana druščina petih otrok in šestih odraslih podala na zanimivo pot. Na izhodišču poti smo se ustavili pri zemljevidu poti, vzeli kartončke, dobili navodila za pot. Namesto belo rdeče markacije, ki nas usmerja po planinskih poteh, nas je tu usmerjala markacija štorklje.

Izvedeli smo, da sta pred mnogimi leti v bližnjem gradu živela graščaka, ki sta zelo rada hodila v hribe in bila izvrstna planinca. Njun someščan je bil tudi nagajivi vran Fran, ki pa ga je zelo motilo, da so tudi drugi ljudje hodili v hribe. Ker je želel biti edini Preddvorski planinec, se je odločil, da ju uroči. Nekega dne je na vrhu Storžiča počakal na pravi trenutek in vanju vrgel čarobni storž, ki ju je spremenil v štorklji, zato da ne bosta mogla več hoditi v hribe. Stari ljudje znajo povedati, da se je čarobni storž odkotalil v dolino, prav do gozdička, skozi katerega se bomo mi vračali domov. Ker pa ima storž še vedno čarobno moč, ga lahko vidijo le tisti, ki imajo planinsko ime.

Kartonček za reševanje in beleženje žigov ima tri težavnostne stopnje in sicer gre za lahko, zahtevno in zelo zahtevno pot. Odločili smo se, da bodo starejši otroci reševali in delali naloge na zahtevni in zelo zahtevni poti, najmlajši pa na lahki poti. Bilo je veselja, smeha, razigranosti, pa tudi malo joka. Nagajivi vran Fran, nam jo je tudi zagodel. Malo smo bili nepazljivi in že nas je zapeljal na drugo pot. Radi ali ne, morali smo se vrniti nazaj. Na poti smo obiskali lisico Mico, čebelo Nelo, mravljo Aljo, medveda Metoda, sovo Sašo in veverico Verico.

Na koncu poti smo zavrteli kolo in vsak od nas je dobil pravo planinsko ime. Ob povratku naj bi z metanjem čarobnega storža v štor in s čarobnimi besedami preklicali uroka, vendar nam kljub trudu to ni uspelo. Bili smo kar malo razočarani, pa še štorkelj nismo videli.

Odločili smo se, da vseeno odidemo do gradu, da vidimo vsaj štorkljino gnezdo na vrhu dimnika, če že štorklje ne. Nismo dolgo čakali, tik nad našimi glavami je priletela štorklja in se spustila do gnezda. Bili smo veseli navdušeni, naš trud in vztrajnost sta bili poplačani saj je bil zaključek našega izleta prav čaroben. Če nismo premagali uroka, smo pa videli res »ta pravo« štorkljo na Gorenjskem.

Aktualno

Pridružite se nam pri ustvarjanju lepih utrinkov iz narave. Več...

Pravila Planinskega društva Gozd Martuljk. Več...

Namenite del dohodnine dobri stvari. Več...

Koledar

<< Avgust >>
Po To Sr Če Pe So Ne
1 2 3 4 5 6 7
8 9 10 11 12 13 14
15 16 17 18 19 20 21
22 23 24 25 26 27 28
29 30 31  

Vreme