• Irena Jerovšek
     
  • Majda Papler
     
  • Simona Jeglič
     
  • Jožef Trošt
     
  • Simona Jeglič
     
  • Andrej Žemva
     
  • Majda Papler
     
  • Tone Oman
     
  • Simona Jeglič
     
  • Majda Papler
     
  • Andrej Žemva
     
  • Tatjana Perovšek
     
  • Majda Papler
     
  • Simona Jeglič
     
  • Majda Papler
     
  • Simona Jeglič
     
  • Jožef Trošt
     
  • Majda Papler
     
  • Simona Jeglič
     
  • Majda Papler
     
  • Simona Jeglič
     
  • Majda Papler
     
  • Simona Jeglič
     
  • Andrej Žemva
     
  • Simona Jeglič
     
  • Jožef Trošt
     
  • Simona Jeglič
     
  • Simona Jeglič
     
  • Majda Papler
     
  • Tatjana Perovšek
     

Vozi nas vlak v daljavo...

Še en lep jesenski dan je pred nami, kot nalašč za pohod na Sabotin. Vzpetina nad Solkanom, z ne prav zavidljivo višino, s čudovitimi razgledi in modro zeleno reko Sočo pod seboj. Hrib je prevrtan s številnimi rovi, tukaj so se med 1. svetovno vojno bile srdite bitke. Kar lep kos poti je speljane po mejnem grebenu med Italijo in Slovenijo.

Avto smo parkirali na Jesenicah in se z vlakom odpeljali po Bohinjski progi. Prijetna vožnja skozi številne predore, galerije in mostove je hitro minila. Izstopili smo v Solkanu in seveda najprej opazili znameniti Solkanski most. Še vedno največji železniški kamniti most na svetu, s kamnitim lokom razpona 85 m.

Za vzpon na vrh smo izbrali severno pot. Prečimo most čez reko Sočo, iz katerega je nekaj nadobudnežev povezanih z dolgo elastično vrvjo skakalo v reko. Mi se spustimo pod most in nadaljujemo navzgor ob Soči, dokler nas planinski smerokaz ne usmeri levo na stezo v gozdu. Na začetku se pot zmerno vzpenja po vojaški mulatjeri, kmalu pa postaja vse bolj strma. V strmem skalnatem pobočju naletimo na jeklenice, ob katerih se vzpnemo do Kavern. Hrib je prepreden s kavernami, ki so jih leta 1915 začeli graditi avstro-ogrski vojaki. V njih so bili obrambni in vojni položaji, zaklonišča in zavetišča.

Takoj za kavernami je koča, do katere pripelje tudi cesta. Privoščimo si počitek z dobro malico in čudovitimi razgledi.

Od koče se obrnemo proti jugu in nadaljujemo po razglednem grebenu na vrh Sabotina in naprej do cerkvice Sv. Valentina. Od tu naprej se pot strmo spušča vse do ceste, ki nas pripelje do izhodišča na solkanskem mostu.

Do odhoda vlaka imamo še nekaj časa. Zazremo se v pobočja in podoživljamo pot, na kateri nas ves čas spremlja ruj, grm, ki se obarva od rumene do škrlatno rdeče barve in je značilen za te kraje. Reka Soča ločuje vrh od Svete Gore, naselja z romarsko cerkvico, ki nas spremlja na celotni poti. Vrh kjer je naša dežela kot na dlani. Odpira nam pogled na Alpe in Tržaški zaliv, na Vipavsko dolino, Kras in Furlansko nižino in Goriška Brda. Vrh, kjer se zaveš, kako raznolika in bogata je naša deželica.

Aktualno

Pridružite se nam pri ustvarjanju lepih utrinkov iz narave. Več...

Pravila Planinskega društva Gozd Martuljk. Več...

Namenite del dohodnine dobri stvari. Več...

Koledar

<< November >>
Po To Sr Če Pe So Ne
  1 2 3 4 5 6
7 8 9 10 11 12 13
14 15 16 17 18 19 20
21 22 23 24 25 26 27
28 29 30  

Vreme