• Radovednost vrh skale (Tadeja Zupančič)
     
  • Dolina pod Jalovcem (Simona Jeglič)
     
  • Kristali (Andrej Žemva)
     
  • Dvakrat poševno (Simona Jeglič)
     
  • Megleno okno (Andrej Žemva)
     
  • Daleč je obzorje (Tadeja Zupančič)
     
  • Ledena Galerija (Andrej Žemva)
     
  • Deroči Hvadnik (Simona Jeglič)
     
  • Pot (Andrej Žemva)
     
  • Vrhovi nas Soriško planino (Simona Jeglič)
     
  • Belina (Tatjana Perovšek)
     
  • Klopca v snegu(Mavrinc) (Simona Jeglič)
     
  • Prebujena Riglica (Andrej Žemva)
     
  • V zasneženi deželi (Simona Jeglič)
     
  • Snežni val (Andrej Žemva)
     
  • Ko se poti ločijo (Simona Jeglič)
     
  • Meglena obala (Andrej Žemva)
     
  • Od Dovške babe do Sola in naprej… (Simona Jeglič)
     
  • Zimski pastel (Andrej Žemva)
     
  • Špik (Simona Jeglič)
     
  • Snežni oltar (Mala Mojstrovka) (Andrej Žemva)
     
  • Altemaver v snegu (Simona Jeglič)
     
  • Junaki zime (Andrej Žemva)
     
  • Dela se dan (Tatjana Perovšek)
     
  • Jurežev slap (Simona Jeglič)
     

Zajamniki

Pokljuka je visoka kraška planota v Julijskih Alpah, ostanek delovanja pokljuškega ledenika, od 1000 do 1400 m nadmorske višine, porasla z gozdovi, med katerimi se bohotijo planine in kjer so ostanki barja.

Znana je po številnih planinah, kjer se še danes pase živina in kjer v poletnih mesecih lahko kupite in se okrepčate z mlekom, sirom in kislim mlekom. Med najlepše gotovo sodi planina Zajamniki, kjer se odpirajo veličastni razgledi na Triglava, z mogočnim hrbta Tošča pred njim, levo se razprostirajo Bohinjske gore, v dolini pa se sramežljivo kaže jezero.

Planina imajo svoj čar v vseh letnih časih, prav zato smo se tudi odločili za zimski pohod na Zajamnike. V lepem sončnem jutru smo se z avti zapeljali do našega izhodišču na Rudnem polju. Na lepo urejenih tekaških progah so se že gnetli tekmovalci za pokal Alpina v teku na smučeh. Mi pa smo bili odločeni, da dosežemo zastavljeni cilj. Med tekaškimi progami smo se prebili do makadamske ceste, ki je peljala v smeri proti planini Uskovnica.

Letošnja zima skoraj ne zasluži svojega imena. S snegom nas ni obdarila, ponuja pa nam hladna in sončna jutra, ko zemlja zmrzuje in poti poledenijo. Zato na poti navzdol male derezice niso bile odveč. Ko pa nas je začelo greti toplo sonce in se je pot nekoliko položila, smo lahko samo uživali v prijetni hoji in nepozabnih razgledih.

V dolini, kjer se poti razcepijo, zavijemo levo in kmalu dosežemo zgornji del planine Praprotnica. Table ob cesti nas usmerijo na kolovoz, ki se počasi vzpenja in nas kmalu pripelje do številnih pastirskih stanov na planini. Po njenem zgornjem robu, ob gozdni meji smo se povzpeli na najvišji del planine. Razgledov, ki so se nam ponujali se z besedami ne da opisati, tudi fotografija ujame zgolj majhen utrinek. Takšne poglede je enostavno potrebno doživeti.

Ko smo se dobro razgledali, smo si privoščili hrano in pijačo iz nahrbtnika in se po isti poti vrnili do izhodišča. Zimski pohod smo končali polni lepih vtisov. Pogledi na zasnežene dvatisočake in zelene planine, mrzel veter in toplo sonce – to je bila naša zimska pravljica…

Aktualno

Pridružite se nam pri ustvarjanju lepih utrinkov iz narave. Več...

Pravila Planinskega društva Gozd Martuljk. Več...

Namenite del dohodnine dobri stvari. Več...

Koledar

<< Marec >>
Po To Sr Če Pe So Ne
  1 2 3 4 5
6 7 8 9 10 11 12
13 14 15 16 17 18 19
20 21 22 23 24 25 26
27 28 29 30 31  

Vreme