Spominski pohod
Čas hiti, spomini ostajajo...
Leto 1968, na pomladni marčevski dan se v dolino pod Ponce zgrinja množica skakalnih zanesenjakov, da bi spodbujali junake snežnih daljav. Živahno je tudi pod Mojstrovko, kjer ljubitelji turnega smučanja režejo sled v snežene strmine.
Tudi skupina mladih planincev iz PD Jesenice, PD Javornik Koroška Bela in PD Gozd Martuljk se je podala na strma pobočja. Bili so izurjeni planinci in smučarji, nekateri tudi člani AO, drugi še pripravniki. Gore in sneg so bile njihov drugi dom.
Glasen vrisk, prešeren smeh, veselje v očeh... naenkrat pa se na območju Jam pod severno steno Mojstrovke z zamolklim pokom utrga plaz sprijetega, kložastega snega, smučina se izgublja, plazenje se širi, postaja vse hitrejše in glasnejše... potem pa tema in tišina...
Snežni plaz je pod seboj pokopal skupino šestih smučarjev. Prvi so prihiteli na pomoč jeseniški alpinisti, ki so malo prej presmučali isto smučino, in jih beli objem ni dosegel. Med pobočja Mojstrovke je poletel tudi helikopter »Burduš« (Augusta Bell 47J-2A Ranger), in se podal na žalostno prvo reševanje v naših gorah. Kljub takojšnji pomoči so v objemu gora ostala štiri mlada življenja: 30-letni Andrej Noč, žičar in planinec iz Javornika, 25-letni Alojz Gajšek, varilni tehnik s Koroške Bele in predsednik PD Javornik-Koroška Bela, 18-letni Rafko Zupan, delavec v žebljarni, in 15-letni Janez Robič, dijak železarske poklicne šole, oba iz Martuljka in pripravnika AO Martuljek.
Letos mineva petdeset let od tragične nesreče, ki je za sabo pustila neizbrisno sled. Življenje se je počasi ustalilo in teklo svojo pot. Nesreča je na trenutke pozabljena, vendar nikoli izbrisana iz spomina
Planinci in sorodniki smo se odpravili na spominski pohod do obeležja pod Slemenovo Špico, kjer smo položili venec, prižgali svečke in se poklonili vsem, ki so ljubili strmo steno in neskončna brezpotja in jih je gora za vedno priklenila v svoja obzorja.
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Galerija uporablja FotoGalerie_XH