Pohod ob polni luni
Seveda, luna je kriva za prvi izlet PD Gozd Martuljk v letu 2018. Zadnji januarski dan bo nad nami sijala superluna. Gre za drugo polno luna v koledarskem mesecu, ki bo najbližje zemlji in svetlejša od običajne polne lune. »Modra luna« , kot ji pravimo, se bo ta dan spustila v zemljino senco in obarvala se bo škrlatno, postala bo »krvava luna«.
Krvave lune mi sicer ne bomo mogli opazovati, za vse drugo kar nam lahko ponudi pa je dolina Tamar prava odločitev. Ledeniško dolino v Julijskih Alpah, ki jo na zahodu omejujejo Mojstrovka, Travnik, Šite in Jalovec, na vzhodu pa greben Ponc, v tem letnem času pokriva lesketajoča in visoka snežna odeja.
Zadnji januarski dnevi so bili obsijani s soncem, noči jasne in svetle, na dan izleta pa se zbudimo v turobno in megleno jutro. Seveda, polna luna je kriva, kaj pa drugega. Čez dan že celo malo rosi, megla se kar zadržuje v Rutah in po vrhovih…pa vseeno ne obupamo. Popoldne se začne jasniti. Seveda, spet je kriva polna luna.
Z vodnicama Majdo in Simono se nas na pot odpravi deset zagrizenih in Šaj.. V mraku se pripeljemo do Planice in pot pod noge po zasneženi cesti proti cilju. Dolina je tiha, v daljavi se gibljejo silhuete z lučkami, vsake toliko časa mimo nas švigne sankač. Vrhove še zakrivajo nizki oblaki, ki se podijo po nočnem nebu. Greben Ponc se počasi odeva v bledo svetlobo, ki jih dela mogočne in veličastne. Pot je zasnežena, dan je že prešel v noč, v daljavi se že kažejo luči doma v Tamarju. Topel čaj in prijeten klepet nas ogreje, potem pa pot pod noge in nazaj v Dolino.. In ta presneta luna se še vedno ni prikazala.
Nazaj grede smo vsi v pričakovanju. »Še malo, pa pride!« » Poglej, zjasnilo se je«? »Le kje se potika tako dolgo?« »Še malo pa bo prišla čez« Kot otroci, ki čakamo na čokolado. In dočakamo!
Ponce se obarvajo srebrno, sence se večajo, med drevje se zliva svetloba in riše nepozabne podobe v snežno odejo. Korak zastane, ozremo se in izza grebena se nam pokaže. Najprej počasi in sramežljivo, potem pa vedno hitreje in samozavestno. Obstanemo, kot da nas je luna začarala. Ogromna svetla krogla zasuje s svojo srebrno svetlobo vso dolino. Oblaki se podijo mimo, njen žar je tako močan, da jih obarva oranžno, vrhovi brin pa na njej odsevajo svoje sence. Pogled za bogove.
In luna, spet si kriva za lepoto in užitek, za trenutke, ki smo jih užili in za spomine, ki jih bomo nosili v sebi.
|
|
|
|
|
|
|
||
Galerija uporablja FotoGalerie_XH