Mi gremo pa v neznano
Lepa jesen nas je spodbudila, da smo se kar hitro odločili, da pripravimo tradicionalni izlet v neznano. Odločitev kam jo bomo mahnili ni bila lahka, saj nam naša majhna dežela povsod ponuja čudovita doživetja.
Po premisleku smo izbrali smer, ki je peljala v dolino gradov, v mlado mesto z jezerom in legendo o zmaju Pozonu, med vinograde s čudovitimi razgledi in gostoljubnimi vinarji.
Pa ni bila samo naša smer neznana, tudi vreme je bilo, kot da ne sodi v ta čas. Modro nebo so zasedli temni oblaki, ki niso obetali nič dobrega. Nismo se preveč obremenjevali s tem, poglavitno je, da smo se zbrali in se odpeljali…
Naglas smo se spraševali in si odgovarjali: »Kam? V katero regijo? Štajersko… V katero dolino? V Saleško… V mesto s srcem, v mesto, čigar ime je bilo včasih sestavljeno iz dveh besed…« Kar hitro smo složno ugotovili, da nas pelje pot v Velenje.
V mestu nas je pričakal dež in vodička Tina. Po sprejemu smo se naprej odpravili na grad. Na vrh pelje 233 stopnic. Kar lep zalogaj tudi za nas planince. Skozi muzejske prostore nas je popeljala kustosinja Nina, iz grajskega hriba pa so se nam ponudili sicer malo megleni razgledi na mesto in okoliške hribe.
Na hitro smo obiskali še stari del mesta in že smo se odpeljali naprej skozi mesto proti Velenjskemu jezeru. Nastalo je kot posledica izkopavanja lignita, kot tudi sosednji Škalsko in Družimirsko jezero. Ker je bil dež nas stalni spremljevalec, nam je naša vodička namenila obširno in zelo poučno razlago kar v avtobusu. Na hitro smo si ogledali še razgledno ploščad in že smo nadaljevali našo pot.
Naslednji postanek so bile vinorodne gorice v Šmartnem ob Paki, kjer nas je sprejela in nam veliko o vinu in pridelavi povedala predsednica društva domačih vinogradnikov ga. Mojca. Ponudili so nam tudi dobro kapljico in okusno malico.
Na osrednjem trgu v mestu še malo vsakršnih spominov na življenje v času tovarištva, pozno kosilo v Delavskem klubu in že smo bili na poti domov.
Za konec pa smo složno ugotovili, da smo preživeli čudovit dan. Čeprav nas je ves dan spremljal dež, je bil izlet nepozaben. Verjetno zaradi izredne vodičke in dobre družbe. Morda smo se imeli tako lepo tudi zato, ker smo se ves dan »bol' vkup držal in se tako še bol' spoznal«.
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Galerija uporablja FotoGalerie_XH