• Radovednost vrh skale (Tadeja Zupančič)
     
  • Dolina pod Jalovcem (Simona Jeglič)
     
  • Kristali (Andrej Žemva)
     
  • Dvakrat poševno (Simona Jeglič)
     
  • Megleno okno (Andrej Žemva)
     
  • Daleč je obzorje (Tadeja Zupančič)
     
  • Ledena Galerija (Andrej Žemva)
     
  • Deroči Hvadnik (Simona Jeglič)
     
  • Pot (Andrej Žemva)
     
  • Vrhovi nas Soriško planino (Simona Jeglič)
     
  • Belina (Tatjana Perovšek)
     
  • Klopca v snegu(Mavrinc) (Simona Jeglič)
     
  • Prebujena Riglica (Andrej Žemva)
     
  • V zasneženi deželi (Simona Jeglič)
     
  • Snežni val (Andrej Žemva)
     
  • Ko se poti ločijo (Simona Jeglič)
     
  • Meglena obala (Andrej Žemva)
     
  • Od Dovške babe do Sola in naprej… (Simona Jeglič)
     
  • Zimski pastel (Andrej Žemva)
     
  • Špik (Simona Jeglič)
     
  • Snežni oltar (Mala Mojstrovka) (Andrej Žemva)
     
  • Altemaver v snegu (Simona Jeglič)
     
  • Junaki zime (Andrej Žemva)
     
  • Dela se dan (Tatjana Perovšek)
     
  • Jurežev slap (Simona Jeglič)
     

Planinci smo se odločili, da bomo Macesnovec osvojili

Macesnovec je vrh, ki ga je treba osvojiti. In to ne kadarkoli, najprimernejši letni čas je jesen, ko macesni zlatijo in se svetloba lovi s sencami po dolini in visoko med vrhovi.

Zapeljemo se proti Mojstrani in naprej po gozdni cesti v dolino Kot. Dolino z vseh strani obdajajo strmi, težko prehodni vrhovi. Zato kljub sončnemu vremenu hodimo v senci, po markirani poti, ki vodi v osrčje Triglavskih gora proti Staničevi koči. Na začetku položna pot se začne prav kmalu strmo vzpenjati. Pazljivost ni odveč, saj je pot vlažna in mestoma tudi drseča. Malo se spogledujemo tudi s klini in zajlami, ravno prav za občutek previdnosti.

Kmalu dosežemo studenec, malo naprej pa že pridemo do razpotja. Naša komaj vidna neoznačena stezica se obrne v levo in nas vodi po meliščih pod ostenjem Luknje peči. Strmina ne popušča, pot se lepo vzpenja po melišču in med ruševjem in nam ponuja čudovite razglede na dolino Kot in vrhove nad njo.

Malo pod vrhom pa se pot prevesi čez greben in odpre se pogled na dolino Krma. Zdaj hodimo po sončnem pobočju, med macesni, ki s svojo zlato rumeno barvo krasijo gorsko pobočje. Zaradi iglic, ki odpadajo je zdaj naša pot prijetno mehka. Pred vrhom še malo skal na poti, na vrhu pa jesenska pravljica s sanjskim razgledom.

Razgled, ki te prevzame in te v trenutku napolni z novo energijo. Stojiš na vrhu in zaznavaš veličastne gore okoli sebe, zelene doline pod seboj in gozdnata pobočja vse naokrog. Razgled, ki ga zajemaš z veliko žlico, vsak delček si želiš posebej vtisniti v spomin in ga ponesti s seboj.

Pravijo, da je vsake lepe stvari enkrat konec. Tudi mi smo morali vzeti pot pod noge in se vrniti v dolino. Nič manj previdno kot navzgor, smo sestopali po strmi poti in srečno zaključili našo pot.

In ste že slišali, da barve jeseni vplivajo na  hormon sreče? Če bi sodili po nas, smo bili res srečni, polni energije in spominov. Jesenske barve, zlati macesni in pravljični razgledi so bili res nepozabni.

Aktualno

Pridružite se nam pri ustvarjanju lepih utrinkov iz narave. Več...

Pravila Planinskega društva Gozd Martuljk. Več...

Namenite del dohodnine dobri stvari. Več...

Koledar

<< Marec >>
Po To Sr Če Pe So Ne
  1 2 3 4 5
6 7 8 9 10 11 12
13 14 15 16 17 18 19
20 21 22 23 24 25 26
27 28 29 30 31  

Vreme