• V nižinah zacveti v maju, višje tudi v juliju
     
  • Zraste od 15 do 50 cm visoko
     
  • Leta 1922 je bil zavarovan med prvimi ogroženimi rastlinami
     
  • Uvrščen je tudi v Naturo 2000
     
  • Rastline ne smemo izkopavati ali trgati
     
  • V naravi, kjer so doma so vedno najlepši...
     
  • ...In to lepoto opazijo tudi naši otroci
     

  •  

  •  

  •  

  •  
  • Lepi čeveljc - največja orhideja pri nas
     
  • Njegovo latinsko ime je Cypripedium calceolus
     
  • Mnogi ga imenujejo tudi Marijini šolnčki
     
  • Raste v senčnatih bukovih gozdovih, na apnenčastih tleh
     

Zajamniki

Pokljuka je visoka kraška planota v Julijskih Alpah, ostanek delovanja pokljuškega ledenika, od 1000 do 1400 m nadmorske višine, porasla z gozdovi, med katerimi se bohotijo planine in kjer so ostanki barja.

Znana je po številnih planinah, kjer se še danes pase živina in kjer v poletnih mesecih lahko kupite in se okrepčate z mlekom, sirom in kislim mlekom. Med najlepše gotovo sodi planina Zajamniki, kjer se odpirajo veličastni razgledi na Triglava, z mogočnim hrbta Tošča pred njim, levo se razprostirajo Bohinjske gore, v dolini pa se sramežljivo kaže jezero.

Planina imajo svoj čar v vseh letnih časih, prav zato smo se tudi odločili za zimski pohod na Zajamnike. V lepem sončnem jutru smo se z avti zapeljali do našega izhodišču na Rudnem polju. Na lepo urejenih tekaških progah so se že gnetli tekmovalci za pokal Alpina v teku na smučeh. Mi pa smo bili odločeni, da dosežemo zastavljeni cilj. Med tekaškimi progami smo se prebili do makadamske ceste, ki je peljala v smeri proti planini Uskovnica.

Letošnja zima skoraj ne zasluži svojega imena. S snegom nas ni obdarila, ponuja pa nam hladna in sončna jutra, ko zemlja zmrzuje in poti poledenijo. Zato na poti navzdol male derezice niso bile odveč. Ko pa nas je začelo greti toplo sonce in se je pot nekoliko položila, smo lahko samo uživali v prijetni hoji in nepozabnih razgledih.

V dolini, kjer se poti razcepijo, zavijemo levo in kmalu dosežemo zgornji del planine Praprotnica. Table ob cesti nas usmerijo na kolovoz, ki se počasi vzpenja in nas kmalu pripelje do številnih pastirskih stanov na planini. Po njenem zgornjem robu, ob gozdni meji smo se povzpeli na najvišji del planine. Razgledov, ki so se nam ponujali se z besedami ne da opisati, tudi fotografija ujame zgolj majhen utrinek. Takšne poglede je enostavno potrebno doživeti.

Ko smo se dobro razgledali, smo si privoščili hrano in pijačo iz nahrbtnika in se po isti poti vrnili do izhodišča. Zimski pohod smo končali polni lepih vtisov. Pogledi na zasnežene dvatisočake in zelene planine, mrzel veter in toplo sonce – to je bila naša zimska pravljica…

Aktualno

Pridružite se nam pri ustvarjanju lepih utrinkov iz narave. Več...

Pravila Planinskega društva Gozd Martuljk. Več...

Namenite del dohodnine dobri stvari. Več...

Koledar

<< September >>
Po To Sr Če Pe So Ne
  1
2 3 4 5 6 7 8
9 10 11 12 13 14 15
16 17 18 19 20 21 22
23 24 25 26 27 28 29
30  

Vreme