Pohod ob polni luni
KO PO NEBU ŠČIP PLAVA, ŠUMI ŠUMI SAVA….
MED SKALAMI BRZI, VALOVE MOGOČNE VALI….
(povzeto iz balad Antona Aškerca: Brodnik in Ponočna potnica)
Da nas Luna privlači in ustvarja nepozabna doživetja smo ugotovili tudi na našem pohodu ob polni Luni. Vabilo na pohod in opazovanje njenega prihoda izza obronkov karavanških vrhov je prepričala lepo število pohodnikov, da smo jo v Robah pričakali v njenem polnem sijaju. In ni nam bilo žal, da smo toplo zavetje doma zamenjali za mrzlo zimsko pokrajino in s srebrom obsijane razglede.
Naše izhodišče je bilo pri TGC v Kranjski gori. Veselo razpoloženi smo prečkali regionalno cesto, nato še most čez reko Savo in se mimo igrišča Ruteč po gozdni stezi povzpeli do ceste, ki nas je peljala v Robe.
Noč je bila temna, na nebu so se prižigale zvezde, v dolini so bile že prižgane številne luči, luna pa se je še vedno skrivala za sencami mogočnih dreves. Ob opazovanju in klepetu je čas hitro mineval. Med potjo smo presenetili srne na paši in splašili skupino konj, ki je počivala v mirni noči in seveda čakali kdaj bo luna zajadrala na jasno zvezdnato nebo.
Počasi so se začeli vrhovi gora svetiti v srebrnih odtenkih, ki so počasi polzeli po skalah in se zajedali v globoke raze. Počasi je tudi luna zajadrala po nebu, mi pa smo tudi že dosegli svoj cilj. Ko smo se naužili veličastnih razgledov, smo si privoščili malico iz nahrbtnika, dober, vroč domač čaj in »kuhančka«, ki odganja mraz in gripo.
Poleg mogočne lune, ki nas je osvojila, nam je počasi tudi mraz počasi lezel pod kožo. Naprtali smo si nahrbtnike in se obrnili proti dolini. Polni vtisov smo se vrnili do izhodišča.
Galerija uporablja FotoGalerie_XH
