• Simona Jeglič
     
  • Majda Papler
     
  • Tatjana Perovšek
     
  • Irena Jerovšek
     
  • Majda Papler
     
  • Simona Jeglič
     
  • Jožef Trošt
     
  • Simona Jeglič
     
  • Andrej Žemva
     
  • Majda Papler
     
  • Tone Oman
     
  • Simona Jeglič
     
  • Majda Papler
     
  • Andrej Žemva
     
  • Tatjana Perovšek
     
  • Majda Papler
     
  • Simona Jeglič
     
  • Majda Papler
     
  • Simona Jeglič
     
  • Jožef Trošt
     
  • Majda Papler
     
  • Simona Jeglič
     
  • Majda Papler
     
  • Simona Jeglič
     
  • Majda Papler
     
  • Simona Jeglič
     
  • Andrej Žemva
     
  • Simona Jeglič
     
  • Jožef Trošt
     
  • Simona Jeglič
     

Monte Svabezza

Mangartska dolina v Julijskih Alpah, ki jo na eni strani omejuje greben Rateških Ponc, na zahodu pa se razteza greben z vrhovoma Bukovnik in Poldnik, se izteka pod veličastno steno Mangarta. Dolino krasita dve ledeniški jezeri, z več različnimi poimenovanji: Mangartska jezera, Belopeška jezera, Fužinska jezera ali tudi Klanška jezera. Do leta 1918 je bila dolina Kranjska. Po vzpostavitvi rapalske meje pa sodi ozemlje v deželo Furlanija-Julijska krajina v Italiji.   

Na pot smo se podali na sončno sobotno jutro. Pri spodnjem Mangartskem jezeru nas je šest planincev in kuža stopilo na pot z oznako 512, ki nas je vodila na razgledni greben pod ostenjem Ponc. Po domače mu pravimo tudi Švabešca. Prijetna pot se vije skozi gozd, mestoma se odpira pogled na okoliške stene in jezerci pod njimi. V dobrih dveh urah dosežemo razgledišče, kjer si privoščimo prvi daljši počitek.

Malica in pijača iz nahrbtnika nam še kako prav prideta. Tudi naš štirinožni planinec bi si rad napolnil želodček, ampak red je red in deležen je bil le nekaj drobtinic. Pa se ni nič pritoževal.

Ko so bili naši želodčki polni in smo se naužili vseh pogledov na znane in manj znane vrhove in doline, je bil čas za odhod.

»Mar že gremo?« se sliši vprašanje

»Vroče bo« je povzela Mihaela

»Dobro si čevlje zavežite« nas je opozorila Majda

»A nam bo zato kaj manj vroč'?« je vprašala Mihaela

Prešerni smeh. Tudi takle mamo na naših poteh.

Oprtamo si nahrbtnike in že smo pod steno Ponc, ki jo prečimo po dobro varovani drobljivi stezi. Dospemo do razpotja. Navzgor gre pot na Ponce in naprej v dolino Tamar. Navzdol se spustimo proti koči Zacchi. Preden dosežemo kočo se ustavimo še na razgledišču od koder je lepo viden greben Švabešce, jezera v dolini in gorski hrbti vse do koder seže pogled…

Do koče ni več daleč, srečujemo tudi vse več pohodnikov. Pri koči je kot v mravljišču, zato se ne ustavljamo predolgo in nadaljujemo po pešpoti v dolino. Kmalu dosežemo pašnike pri zgornjem jezeru in pred nami je še pot do spodnjega jezera. Po dolgi poti bi nam prijala majhna osvežitev ob jezeru, pa si jo je lahko privoščil samo naš štirinožni prijatelj.

Smo si pa mi privoščili hladno pijačo za zaključek našega pohajkovanja. Za nami je bila lepa tura in prijeten dan.

Aktualno

Pridružite se nam pri ustvarjanju lepih utrinkov iz narave. Več...

Pravila Planinskega društva Gozd Martuljk. Več...

Namenite del dohodnine dobri stvari. Več...

Koledar

<< November >>
Po To Sr Če Pe So Ne
  1 2 3 4 5 6
7 8 9 10 11 12 13
14 15 16 17 18 19 20
21 22 23 24 25 26 27
28 29 30  

Vreme