• (Simona Jeglič)
     
  • (Simona Jeglič)
     
  • (Majda Papler)
     
  • (Majda Papler)
     
  • (Majda Papler)
     
  • (Majda Papler)
     
  • (Majda Papler)
     
  • (Simona Jeglič)
     
  • (Simona Jeglič)
     
  • (Simona Jeglič)
     
  • (Simona Jeglič)
     
  • (Simona Jeglič)
     
  • (Simona Jeglič)
     
  • (Simona Jeglič)
     
  • (Simona Jeglič)
     
  • (Simona Jeglič)
     
  • (Simona Jeglič)
     
  • (Simona Jeglič)
     
  • (Simona Jeglič)
     
  • (Simona Jeglič)
     
  • (Simona Jeglič)
     
  • (Simona Jeglič)
     
  • (Simona Jeglič)
     
  • (Simona Jeglič)
     

Vošca - naj bo vrh ali planina, razgledi z nje so nepozabni...

Karavanke se raztezajo od tromeje med Slovenijo, Italijo in Avstrijo vse do Donačke gore. So najdaljše slovensko gorovje, njihova slemena se vlečejo 120 km daleč. Pobočja Karavank nad Gozd Martuljkom in Srednjim vrhom se strmo dvigajo nad dolino Save Dolinke, so gozdnata, vanje se zajedajo strme in globoke grape. Na zahodu jih omejuje potok Smeč, ki izvira pod Vošco, enim najlepših razglednikov, na vzhodu pa se proti jugu odcepi greben Bavhe, ki se konča z Visokim vrhom in strmo pada v ozko skalno sotesko Belce.

Prečenje grebena je nepozabno v kateremkoli letnem času. Poti so neoznačene, planinskih koč ne bomo našli, na vse strani pa se nam odpirajo najlepši razgledi…

Vošca - samoten zaobljen vrh v Karavankah, travnata, razpotegnjena planina tik ob meji s pogledi na okoliške vrhove, ki večno ostajajo v spominu. Zato se vedno znova vračamo, zato je to tudi naš prvi cilj ob praznovanju 70 letnice delovanja planinskega društva. Ob tako pomembnem jubileju so domači vrhovi še bolj privlačni, saj so korenine naših prednikov in cilj prihodnjim rodovom.

Številna skupina navdušencev se nas je zbrala pred penzionom Špik, od koder smo se z avti odpeljali na izhodišče v Srednji vrh. Pot nas je peljala mimo najstarejše domačije z letnico 1506, izognemo se cesti in pod obronki gozda dosežemo karavlo. Naprej sledimo makadamski cesti in malo pred Jureževo domačijo zavijemo desno v strm breg. Ozek kolovoz nas ob strugi Smeča pripelje do Jureževe planine, kjer prečkamo gozdno cesto in zagrizemo v še strmejši z gozdom poraščen breg. Ko se gozd razredči, pa se pred nami odpre pogled na snežne planjave in modro nebo. Za nami ostaja sveža gaz, pred nami pa osameli viharniki in razvaline stana, kjer se nebo dotika zemlje.

Na vrhu si čestitamo. Kot da smo ga osvojili prvič. Vošca – edinstvena, pa vendar vsakokrat drugačna. Naužijemo se miru in tišine in pogledov na doline pod nami in vrhove v bližnji in daljni okolici. Potem pa pot pod noge, prečimo planino in v gozd, kjer pri studencu zavijemo levo in naravnost do našega izhodišča.

Tam nas že čaka predsednica društva Oti, z dobrim domačim čajem in piškotki iz naravnost iz peči. Kako lep zaključek našega pohoda. Besede niso dovolj, nekaj tako enkratnega je potrebno doživeti…

Aktualno

Cenik za uporabo plezalne stene v Gozd Martuljku. Več...

Pravila Planinskega društva Gozd Martuljk. Več...

Namenite del dohodnine dobri stvari. Več...

Naključna slika

Rože

Koledar

<< September >>
Po To Sr Če Pe So Ne
  1
2 3 4 5 6 7 8
9 10 11 12 13 14 15
16 17 18 19 20 21 22
23 24 25 26 27 28 29
30  

Vreme