Svete Višarje
Italijanska, avstrijska in slovenska božja pot,
Širok razgled se nudi tod,
A narodi vsi sem hitijo,
Resnico, slogo da častijo.
Jasno tu nebo je in srce,
Evropa tu v lepoti koplje se! (Mira Smolej)
Idilična vasica z Marijino cerkvico na 1792 m visokem hribu v Kanalski dolini, stičišče treh narodov, že iz zgodovine znano romarsko središče, danes prepoznavna božja pot Evrope. Zgodba pripoveduje, da so se pastirju iz Žabnice izgubile ovce. Našel jih je na Višarjah. Klečale so okoli grma v katerem je bil skrit kip Marije z Detetom. Odnesel ga je župniku v Žabnico, vendar se je kip vedno znova z neko svojo voljo vračal na Višarje. Zato je oglejski patriarh velel, naj na mestu kjer so našli kip postavijo kapelo, skozi stoletja pa je na istem mestu zrasla cerkev.
Tudi člani našega društva se vedno znova radi vračamo na Višarje. Zato smo si jih za svoj cilj izbrali tudi ob 70 letnici delovanja. Izlet je bil namenjen vsem, posebej vabljeni pa so bili starejši, ki so krojili usodo društva, prepešačili hribe in doline in danes na te dogodke ohranjajo lepe spomine zase in za nas.
Kar nekaj se nas je od doma odpravilo v jutranjih urah. Iz Žabnice smo se odpravili po starodavni poti ob višarskem potoku do planine in preko razglednega vrha do cerkvice, kjer smo se srečali s planinci, ki so se povzpeli z gondolo.
Dobro razpoložene nas je pozdravila predsednica društva Oti Mertelj, se zahvalila za številno udeležbo in pripravljenost članov da ohranjajo društvo in njegovo tradicijo. Obvezna fotografija za spomin, vesel klepet ob dobrem pecivu in pogledih na čudovite gore vse okoli nas. Težko se odtrgamo od tega čudovitega koščka narave, vendar nas v gostilni pri Juretu že čaka dobra malica.
Po navadi je malica iz nahrbtnika, tokrat pa smo si privoščili malo italijanske kuhinje, ki je ni brez polente. Poleg še osvežilna pijača, nazdravili smo društvu in si želeli še več tako pristnih srečanj.
Galerija uporablja FotoGalerie_XH
