Nanos
V sred med Pivko in Ipavo
Kvišk dviguje se Nanos
Z jezerletno sovo glavo,
Domovine je ponos! (J.H. 1852)
Nanos je 12 km dolga in 6 km široka kraška planota, ki ločuje osrednji del Slovenije od Primorja. Kadar se peljemo proti morju ali nazaj, nas vedno spremlja Nanos. Najvišji vrh je Suhi vrh (1313 m), najbolj izrazit in obiskan je odrezan rob Nanosa, imenovan Pleša (1262 m). Malo pod vrhom je Vojkova koča na Nanosu, ki je bila odprta leta 1949, ime ima po narodnem heroju Janku Premrlu-Vojku.
Ime Nanos izhaja iz besedne zveze na Nos, kjer nos pomeni predgorje. Tu je tudi bogata flora in favna, zato so določeni deli od leta 1987 razglašeni za Krajinski park Južni in zahodni obronki Nanosa. Planota je priljubljena pohodniška točka, od vrste planinskih poti, ki vodijo na njegov vrh je najbolj priljubljena pot iz Razdrtega.
Sprejeli smo odločiltev, da društvo po več letih ponovno osvoji Nanos. Bilo nas je za poln kombi, z vodnikoma, Majdo in Tonetom. Od doma smo se odpravili v sončnem vremenu, na poti nas je kmalu objela megla, vendar nas to ni odvrnilo od naših namenov, da osvojimo vrh.
Na Razdrtem nas je že pričakalo sonce in kaj hitro smo vzeli pot pod noge in gremo po strmi poti navkreber. Grizli smo v strmino, medtem ko so se najbolj pridni pohodniki že vračali. V skalah smo se malo spogledovali s klini in zajlami, pa smo jih vsi brez težav premagali. Še nekaj korakov in posedli smo pred kočo.
Obvezna malica, slikanje, potem pa pot pod noge, saj vremenska napoved ni bila preveč obetavna. Vračali smo se mimo oddajnikov in preko vrha, od koder so se odpirali čudoviti razgledi proti Tržaškemu zalivu, Snežniku in Slavniku in tudi proti našim domačim Alpam in Karavankam.
Z vrha smo dobre volje nadaljevali po položni poti proti izhodišču. Pot nas je peljala mimo romarske cerkvice Sv Hieronima. Cerkev se omenja že leta 1360, posvečena je bila leta 1624. Vmes se je večkrat popravljala in obnavljala, leta 1990 je bila temeljito obnovljena. Ustno izročilo pravi, da so mornarji vsako leto cerkvi darovali, da je ponoči v njej gorela luč, po kateri so se ladje orientirali.
Polni lepih spominov in bogatih pogledov smo se vračali domov. Dobra tura, prijetna družba, lepo vreme – več si ne moremo želeti.
Galerija uporablja FotoGalerie_XH
