Izlet v neznano
Po dolgem času smo imeli napovedan izlet v neznano. Vreme nam je bilo za ta letni čas naklonjeno in tudi napovedana udeležba je bila številčna. Vse je kazalo na prijeten izlet.
Prva znana smer je bila Ljubljana, ko smo iz Jesenic zapeljali na avtocesto. In že je bila na vrsti uganka, ki jo je naša Mira Smolej takole zastavila:
En jutranji izziv,
za nagrado igriv.
Namig je bil podan,
a izid je še neznan.
Naj bo kamorkoli,
Oti poskrbi za vse “narboli”.
Najbolj vneti so imeli odgovore že pripravljene in hitro je moral vsak oddati svoj glas. Nestrpno pričakovanje, avtobus pelje mimo odcepa za Štajersko. Torej je naš cilj Primorska ali Dolenjska. Napeto vzdušje na odcepu Kozarje, zavijemo levo, torej Dolenjska, neznanka je le še končni cilj. Kilometri ostajajo za nami in nenaden preobrat, pri razcepu Malence zavijemo proti predoru Golovec…Pa gremo le na Štajersko. Naša smer je bila odkrita in kmalu je bil razkrit tudi končni cilj – Slovenske Konjice. In dobili smo tudi tri pravilne odgovore.
Po obvezni jutranji kavici nas je pot vodila do Žičke Kartuzije. Samostan kartuzijanskega verskega reda v dolini svetega Janeza je nastal okoli leta 1165, razpadel pa v 18. stoletju. V obnovljenih prostorih je danes razstava srednjeveških rokopisov in fragmentov, znotraj obzidja se lahko sprehodimo med ohranjenimi zeliščnimi vrtovi in si ogledamo oblikovanje izdelkov iz gline. Naša vodička nam je povedala veliko o življenju v samostanu in dolini nekoč in danes. Polni novih znanj smo se odpeljali do našega naslednjega cilja – zeliščnega vrta Majnik in pletarstva Kalšek.
Zeliščnega vrta si nismo mogli pogledati, saj v jesenskem času počiva. Smo pa izvedeli veliko zanimivega o zeliščih, predvsem o sušenju in predelavi za različne čaje. Ogledali smo si tudi gojenje danes priljubljenih kalčkov in imeli pokušino zeliščnih namazov, ki smo jih poplaknili z zdravilnim čajem.
Naš naslednji postanek je bil na turistični kmetiji Kalšek, kjer smo se seznanili s staro obrtjo izdelave pletarskih izdelkov iz vrbovega šibja. Prijazni gostitelji so nam pripravili pokušino dobrih štajerskih vin, ki so jo popestrili z dobrimi suhomesnatimi izdelki iz domače kmetije.
Dobre volje smo se odpravili do našega skritega cilja. Pod skrbnim vodstvom lokalne vodičke smo si ogledali Slovenske Konjice, mesto s tisočletno tradicijo. Obiskali smo nadžupnijsko cerkev sv. Jurija in se sprehodili po starem mestnem jedru. Nazadnje smo obiskali še čebelarstvo Žvikart , kjer smo se seznanili z življenjem čebel in okusili raznoliko paleto čebelarskih izdelkov.
Po tako pestrem dnevu se nam je prileglo pozno kosilo, ki smo ga preživeli ob dobri hrani in prijetnem druženju. Polni lepih doživetij in novih znanj smo se v večernih urah vračali v domači kraj. Prijetno utrujeni in navdušeni nad izletom. V znane neznane kraje se bomo radi še podali.
Galerija uporablja FotoGalerie_XH
